Domov dogodki - 40. Slovenski knjižni sejem 2023 Pogovorna postaja Panel II : O volku s Karadžićem in Jernejevim kopitom

Panel II : O volku s Karadžićem in Jernejevim kopitom

Organizator:

Država v FOKUSU Srbija

Moderator:

Mladen Vesković

Sodelujoči:

Boško Suvajdžič, Vladimir Osolnik

Opis dogodka:

Prof. dr. Boško Suvajdžić je zaposlen kot redni profesor za ljudsko književnost na Oddelku za srbsko književnost z južnoslovanskimi književnostmi Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Izdal je monografije Junaki in maske (Društvo za srbski jezik in književnost, 2005), Ilarion Ruvarac in ljudska književnost (Inštitut za literaturo in umetnost, Beograd, 2007), Pevec in tradicija (Inštitut za učbenike, 2010), Dnovide vode: folklorni elementi v srbski literaturi (Orfeus-Filološka fakulteta, 2012), Orel je vijaše: predVukovi zapisi srbske ustne poezije, Litteraria Serbica 6, urednik Jovan Pejčić, Filozofska fakulteta v Nišu, Filološka fakulteta – Beograd, Niš, 2014; Knjiga Vuka (Albatros plus, 2018), Kako počivati igro (KOV, Čigoja štampa, 2018), Ključ od Kosova (Beograd: Albatros plus, 2021). Pripravil je antologije ljudske literature. Epske pesmi v starejših zapisih (1998) in epske pesmi o haiducih in uskokih (2003). Objavil je okoli 200 znanstvenih člankov v domači in tuji strokovni periodiki.

Boško Suvajdžić je direktor Mednarodnega slovanskega centra (Filološka fakulteta, Beograd). Je predsednik skupščine ustanove Vuk in član upravnega odbora Fundacije “Desanka Maksimović”. Podpredsednik Srbskega društva za jezik in književnost.

Boško Suvajdžić je prvi predsednik prenovljenega Društva folkloristov Srbije (2014–2020). Je glavni urednik ustanove Danica Vukova (2020) in član uredniškega odbora revije Yearbook Oddelka za srbsko književnost z južnoslovanskimi književnostmi (Filološka fakulteta, Beograd), Anali Filološke fakultete (Filološka fakulteta, Beograd), književnosti in jezika (Društvo za srbski jezik in književnost Srbije, Beograd) ter uredniški odbor izdaje Sodobne srbske drame in revije Drama, ki jo izdaja Društvo dramatikov Srbije.
Boško Suvajdžić je leta 2007 prejel nagrado ustanove Vuk za znanost za knjigo Ilarion Ruvarac in ljudska književnost, za knjigo Pevec in tradicija pa miljo Nedeljkovićevo nagrado za najboljšo folklorno študijo, objavljeno leta 2010 (Aranđelovac).

Za zbirko pesmi Soneti. Vatra je prejela nagrado »Obdaritev Veselina Lucića« za najboljši literarni dosežek učiteljev in sodelavcev Univerze v Beogradu za leto 2014, za zbirko Anima viva pa nagrado miroslava antića za leto 2016. Dobitnik brankove šole “Pečat mesta Sremskokarlovačka” za pesniško zbirko Make Air za leto 2018 in nagrade “Ravaničanin” Srbske duhovne akademije Paraćin za skupni prispevek k srbski poeziji (2020). Prejel je nagrado “Zlata povezava” Kulturne in izobraževalne skupnosti Beograd za trajen prispevek h kulturi Beograda (2016) in “Vukovo nagrado” za celovit prispevek k razvoju kulture v Republiki Srbiji in vsesrbskem kulturnem prostoru (2018).
Prof. dr. Boško Suvajdžić je kot predsednik Mednarodnega slovanskega komiteja (2013-2018) skupaj s sodelavci organiziral zgodovinski XVI. mednarodni kongres slavistov, prvi v Beogradu, z več kot 1000 udeleženci iz 43 evropskih in svetovnih držav, v katerih se študira slavistika, kar je edinstven znanstveni dosežek na področju humanistike in izjemna promocija srbskih študij, pa tudi mesto Beograd in država Srbija v slovanskem svetu v letu 2018. Kongres je potekal na Filološki fakulteti v Beogradu pod visokim pokroviteljstvom predsednika Republike Srbije in mesta Beograd. Organizatorji so bili Mednarodni odbor slavistov in Zveza slovanskih društev Srbije, soorganizatorji Filološke fakultete Univerze v Beogradu in SANU.

Vladimir Osolnik, zaslužni profesor. Diplomiral sem na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu pri čudovitih profesorjih na skupini za jugoslovansko in splošno književnost. Delal sem kot urednik pri Partizanski knjigi, ustanovil zbirki Obrazi/Lica in Pogledi ter pripravil prvi slovenski vojaški slovar. Nato sem delal na področju založništva, knjižničarstva in mednarodnih odnosov na Ministrstvu za izobraževanje in kulturo Slovaške republike, leta 1986 pa Na povabilo kolegov slavistov sem se prepisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in tam delal do upokojitve leta 2018. kot asistent, docent, izredni in redni profesor. Bila sem članica in kasneje predstojnica/predstojnica Oddelka/Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti UNI LJ, leta 2002 pa predsednica novoustanovljenega Oddelka/Oddelka za slavistiko. Na FF UNI LJ sem prejel častni naziv zaslužni / zaslužni profesor.

Leta 1991 sem doktoriral. z diplomskim delom Literarna zgodovina/Literarna zgodovina Petra II. Petrović Njegoš (mentor a.k.a. Janko Jurančič), moja prevodna disertacija pa je bila natisnjena v Črnogorski akademiji znanosti in umetnosti leta 1996. (V Sloveniji je bila zaradi znanih zgodovinskih dogodkov v celoti natisnjena leta 2002.)

Vmes sem napisal poučne in zabavne upodobitve pesnikov Josipa Murna Aleksandrova in Petra II Petrovića Njegoša, dramo o Njegošu in Kopitarju za Radio Beograd, serijo znanstvenih člankov za beograjske Vukove dneve (Dositej in Slovenci, Njegoš in Slovenci, Vuk in Slovenci, Krleža in Slovenci, Andrić in Slovenci, nato o poeziji Desanke Maksimović, o slovenskih slavistih Kopitarju in Miklošiču, o slovenskih potopisih po južnih Slovanih (1182-1956), o Slovanih in ustni ustvarjalnosti, o slovenski književnosti, o pozabljenih evangelistih Cirilu in Metodu, o dubrovniški stari liriki, o južnoslovanski kolektivni romantiki kot antitezi zahodnoevropskemu individualnemu dojemanju sveta, a mojo največjo pozornost je obdržala Njegoševa osebnost in njegova literarna dela. ustvarjalnost; Sodelovala sem pri nastajanju in delu Njegoševih dni v Nikšiću, ukvarjala pa sem se tudi s prevodi Njegoševega literarnega opusa v slovenščino (Luča Mikrokozma, lirika, Lažni car Šćepan Mali, Gorski Vijenac), kjer sem po dolgoletnem študiju , sem potrdil tezo uglednih nestrokovnjakov, da je črnogorski, srbski in južnoslovanski pesnik svobode zasnoval črnogorsko trilogijo kot zaobljubo bralcem, da bodo v domovini živeli častno in na ognjišču svojih prednikov umrli ponosno. Bil sem med pobudniki postavitve spomenikov Kopitarju v Beogradu, Vuku v Ljubljani, Njegošu v Ljubljani, Prešernu v Podgorici, M. Pupinu na Bledu, Tarasu Ševčenku v Komnu na Krasu ter številnih prevodov, razstav in kulturnih manifestacij, med katerimi sem izpostavimo veliko kulturno znanstveno manifestacijo Vukove zadužbine v Ljubljani SRETENJE, 15. februarja, ki je bila

do leta 2022 18-krat in ki je ob sodelovanju akademikov SANU in SAZA ter spremljevalnih koncertih novosadskega pevskega zbora Sveti Roman Slatkopojac lev. luč o življenju in ustvarjanju srbskih in slovenskih znanstvenikov Cvijića, Ilešiča, Ibrovca, Alasa, Plemlja, Milankovića, Pupina, Jančarja, Andrića idr.

Imel sem čast sodelovati na pomembnih mednarodnih slavističnih srečanjih (Svetovni kongres slavistov v Bratislavi, Ljubljani, Ohridu, Beogradu) in gostovati

na več akademijah znanosti (Beograd, Cetinje, Kijev, Dunaj) in poučuje na fakultetah v Beogradu, Kragujevcu, Kruševcu, Reki, Zagrebu, Nikšiću, v Rusiji in Ukrajini, v Italiji, Srbiji, Avstriji, Poljski, Nemčiji, Črni gori itd. al., ter spodbuditi številne uspešne obiske tujih profesorjev na moji fakulteti.

Kot najpomembnejši trenutek v svoji karieri profesorja slavistike štejem ohranitev pedagoškega programa vseh južnoslovanskih jezikov in književnosti na Filozofski fakulteti UNILJ v nezmanjšanem obsegu (za kar sem se dolga leta boril). naporov in bolečin) po veliki nesreči, ki je doletela južnoslovanske narode v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki še vedno trajajo.

Seveda sem v teh letih prejela tudi številne pohvale in zahvale, a tu omenjam le priznanje Društva slavistov Srbije, ki mi je zelo ljubo.

Dogodek je zaključen.

Datum

Nov 21 2023
Končan dogodek!

Čas

13:00 - 14:00

Lokacija

Gospodarsko razstavišče
Kategorija