Predavanje, ki razkrije razliko med evrom in bitcoinom: komu pripada tvoje premoženje, kako (ne)odvisno pošiljamo denar, kaj pomeni kredit in zavarovanje ter zakaj CBDC ni prihodnost, ampak svarilo.
Ob skorajšnjem izidu pete knjige Zgodovine zdravstva in medicine na Slovenskem (I–V) bo prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., skupaj z gosti predstavila zadnji del te monumentalne enciklopedične izdaje in tudi celoten dolgoletni projekt.
Dogodek prinaša zbirko življenjskih zgodb, nastalih v sedmih letih Hospickafejev. Interaktivni pogovor, ki ga bo povezovala pesnica in urednica knjige Ksenija Medved, bo gostil dr. Carmen L. Oven, avtorico knjige pogovorov. Dogodek odpira prostor za deljenje izkušenj in razmislek o življenju.
Predstavitev najnovejše zbirke kratke proze enega najbolj priljubljenih slovenskih avtorjev, Mihe Mazzinija, bo osvetlila njegov obsežni opus in postavila pod žaromete kratko prozo. Z avtorjem se bo pogovarjala pisateljica in novinarka Danaja Lorenčič.
S Simono Hamer o romanu Cimra, v katerem avtorica skozi ljubezensko zgodbo razpira teme prekarnega dela, stanovanjskih kriz, spolnosti in ženskega užitka. O feministični perspektivi in družbeni kritiki se bo z avtorico pogovarjala Maja Šučur.
Ob 30-letnici knjižne zbirke S poti in 10. obletnici zbirke 'S terena', bo prejemnica nagrade krilata želva in naj knjige SKS leta 2024 s sogovorniki, avtorji potopisnih knjig, analizirala razvoj potopisnega žanra pri nas (ter v tujini), pregledala najnovejše trende in pogledala tudi v prihodnost.
Skrivnost, ki jo odneseš v grob: Mirt Komel in Agata Tomažič
Predstavitev najnovejših romanov Agate Tomažič in Mirta Komela. Roman Črepinja je v poletno Grčijo postavljena ljubezenska zgodba z elementi detektivke, v romanu Ušabti pa izginula lestev in pobiti golobi znova pripeljejo med bralce detektiva Roberta Obrha. Pogovor bo moderiral Lucijan Zalokar.
V dobi umetne inteligence, ki krati užitek ustvarjanja in nadomešča mišljenje, postaja preseganje narcisistične osredotočenosti na posameznika skoraj nepredstavljivo. Zato se velja obrniti k antičnim figuram: na Antigono (model delovanja), na Narcisa (samoljubje) in na romantično figuro Dvojnika.