Program

Glavni oder

Glavni oder bo novost letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, ki bo združevala raznolike dogodke z vseh vetrov. Na njem boste lahko videli izstopajoče prireditve, ki jih boste imeli priložnost užiti ne le kot del občinstva, ampak tudi kot obiskovalci kavarne, ki bo postavljena v njegovi neposredni bližini. Na odru se bodo zvrstile tudi podelitve nagrad in dogodki mesta ter države v gosteh, ki bosta letos Rogaška Slatina in Španija. Stari in mladi se pustite presenetiti, kajti za vsakega se bo gotovo kaj našlo, naj bo to opera za otroke, strokovno predavanje, pripovedovalski dogodek, poglobljena debata, dobrodelna dražba ali recital.

Oder mladih

Na Odru mladih bodo na ogled brezplačni dogodki, branja, pogovori in delavnice, kjer boste lahko osebno spoznavali avtorje, ilustratorje in druge zanimive ustvarjalce, ki oblikujejo slovensko in mednarodno kulturno krajino. Oder z različnimi temami povezuje generacije in stremi k interakciji in zavezništvu med njimi.

Soustvarjalci odra so različne slovenske založbe, ki bodo predstavile aktualne avtorje in njihove novosti.

Oder mladih – festival bralne kulture in ustvarjalnosti vas vabi v svojo sredino, kjer bomo tkali vezi, spomine in lepe trenutke.

Pisateljski oder

Program 38. Slovenskega knjižnega sejma bo tudi letos ponudil pestro dogajanje na Pisateljskem odru, ki ga koordinira Društvo slovenskih pisateljev. Program na odru je namenjen predstavitvam literarnih ustvarjalcev in živemu stiku občinstva z avtorji, kar smo na zadnji dveh sejemskih izvedbah tako zelo pogrešali.

Pogovorna postaja

Pogovori, ki se bodo »srečevali« na Pogovorni postaji, bodo splošne, poljudne narave. Govorili bomo o temah, ki se v najširšem pomenu dotikajo družbe in ljudi, ki živimo v njej. Povezane bodo s knjigo ali več knjigami v slovenskem jeziku, in to vseh žanrov: od leposlovja do priročnikov, od slikanic do monografij – ter seveda vsega vmes. Pogovorna postaja ni namenjena promocijskim in novinarskim predstavitvam novih naslovov, temveč širši debati o izbrani temi.

RAZSTAVA ILUSTRACIJ

Približajmo likovno umetnost že otrokom! Na razstavi bomo predstavili vse letošnje nagrajence 14. Bienala ilustracije. Ta likovna manifestacija že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustracije ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja. Za vodstvo po razstavi je potrebna predhodna najava.

Stripovski kotiček

Letos bo na Slovenskem knjižnem sejmu svoj posebni prostor prvič dobil tudi strip. Na razstavi si boste lahko ogledali strani iz stripov, ki so v preteklih štirih letih, od lansiranja nagrade zlatirepec za najboljši strip leta, prejeli nagrade. V kotičku si boste lahko vedno tudi na kratko oddahnili in ob tem prelistali stripe, ki so nam jih dobrovoljno donirale nekatere založbe. Za popestritev bo vsak dan kateri od striparjev podrisoval stripe in v živo prikazoval veščine svoje umetnosti. Stripovski kotiček pa bo tudi manjši dogajalni prostor za izrecno stripovske dogodke.

ŠPANSKA RAZSTAVA 50 PROTI 50

Razstava knjig, prevedenih iz jezikov španske države in v te jezike

Španija je letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, zato bo razstava v okviru sejma ponudila pregled knjig španskih avtorjev, ki so izšle v slovenščini, in slovenskih avtorjev, ki so bile prevedene v španščino, pa tudi katalonščino, baskovščino in galicijščino. Izbor bo zajel prevodno produkcijo v jezikih obeh držav zadnjih nekaj let ter ponudil pogled na dve zelo različni književni krajini, slovensko in špansko. Obenem bo predstavil dva literarna velikana, Borisa Pahorja in Javierja Maríasa, za katerima so v letošnjem letu ostale le še knjige, ki sta jih napisala.

Za vodstvo po razstavi je potrebna predhodna najava.

V POKLON BORISU PAHORJU

Razstava ilustracij iz romana v stripu Nekropola

Tržaški umetnik in ilustrator Jurij Devetak (1997) je roman v stripu Nekropola ustvaril po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, v katerem je ugledni pisatelj in intelektualec popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Jurij Devetak je v strip vključil večinoma nespremenjene odlomke iz integralnega besedila Pahorjeve Nekropole. Nekateri si v izvirniku sledijo v drugačnem vrstnem redu, mestoma je v skladu z naravo stripovskega medija izpustil in zgostil tudi dele posameznih povedi. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto. S tem, ko zgodbo Nekropole s pomočjo stripovskega medija približa mlajšim generacijam, Devetak nadaljuje poslanstvo Borisa Pahorja, ki je neomajno izrekal zgodovinsko resnico in poudarjal, da je prihodnost v mladih, »saj imajo le mladi v rokah priložnost, da spremenijo svet«.

Avtor: Jurij Devetak

FOTOCONA

Knjigarna Galerije Fotografije od leta 2018 na Slovenskem knjižnem sejmu vodi program Fotocone, ki je del sejma, namenjen fotoknjigi. Na razstavišču Fotocone so na voljo knjižne izdaje slovenskih in mednarodnih avtorjev in založb, ki svoj program namenjajo izdajanju fotoknjig, organiziramo pa tudi pogovore z ustvarjalci in predstavitve aktualne produkcije.

ZALOŽBA SE PREDSTAVI

Na knjižnem sejmu sodeluje 82 razstavljavcev, ki vas bodo pričakali z mnogimi novostmi in ugodnimi nakupi. Nekatere izmed založb smo povabili k sodelovanju, da boste lahko obiskali njihove stojnice in pobliže spoznali delovanje založb in življenje knjig.

LJUBLJANA, UNESCOVO MESTO LITERATURE

Ljubljana je tudi mesto literature. To za začetek pomeni, da v Ljubljani živijo pisatelji in pisateljice, prevajalke in prevajalci, ilustratorke in ilustratorji, pa še vsi drugi, ki imajo radi knjige. Jih poznaš? Saj to smo tudi mi, bralke in bralci. V mestu pa seveda delujejo tudi založbe in druge literarne organizacije. Skupaj jih lahko nekaj naštejemo in razmislimo, kako so med sabo povezane. In ker je literatura v Ljubljani tako pomembna, je Ljubljana leta 2015 postala tudi članica mednarodne mreže Unescovih mest literature. Te zanima, koliko mest se je v to mrežo že ujelo in kako si skupaj prizadevamo za večjo vidnost literature?

ZALOŽNIŠKA AKADEMIJA

Prodaja avtorskih pravic v tujino je od nekdaj poseben izziv za založbe iz manjših in srednje velikih držav, še posebej, če prihajajo iz okolij, ki niso širše mednarodno prepoznavna po svoji kulturni produkciji. Digitalna preobrazba je komunikacijo s tujimi trgi pomembno olajšala, hkrati pa pred avtorje in založnike postavila številne nove izzive. Kaj lahko avtorice in avtorji storijo, da bodo v teh novih okoliščinah vidni prek jezikovnih in kulturnih ovir? Kakšno vlogo imajo založbe in agenti pri oblikovanju avtorskih blagovnih znamk na mednarodnih trgih? Ali je biti avtor na majhnem trgu ovira ali prednost? Kakšne pozitivne in negativne posledice je imela pandemija pri trgovanju z avtorskimi pravicami? Teh in še drugih pomembnih vprašanj se bomo dotaknili na predavanjih in v pogovoru s tremi tujimi in tremi slovenskimi sogovornicami in sogovorniki.