Slovenska matica je najstarejše kulturno in znanstveno društvo in druga najstarejša slovenska založba. Letos slavi 160 let dela za slovensko knjigo, jezik, kulturo in znanost. Ob tej priložnosti bo na balkonu sejmišča odprta Matičina čitalnica z razstavo, knjižnimi dogodki in brezplačnimi knjigami.
O Novi Gorici in Gorici, dveh mestih, v katerih utripa eno srce. O vsem, kar ju deli in povezuje, o premoščanju zdaj že nevidne meje med njima. O spoznavanju prostora in ljudi, tik preden se začne leto, v katerem bosta združeni v evropsko prestolnico kulture. V pogovoru s pisateljico in pisateljem.
Gibanje OHO je v 60-h letih postavilo temelj sodobni umetnosti. Soustanovitelj gibanja OHO Marko Pogačnik bo pokazal, da imajo zamisli tega avantgardnega gibanja šele danes, v dobi planetarnih sprememb, praktičen pomen - pomagajo človeku povezati se z bitji narave in z večplastnim prostorom Zemlje.
Filokalija, zbirka besedil od 4. do 15. stol. Kaj je četrt tisočletja po prevodu Paisija Veličkovskega v cerkveno slovanščino in tričetrt stoletja po angleškem izboru, za katerega je založbo Faber&Faber nagovoril pesnik T. S. Eliot, mogoče reči o slovenskem prevodu?
Gustav Mahler – Perilegomena k izvajanju njegovih simfonij
Pogovor ob izidu knjige Gustav Mahler – Perilegomena k izvajanju njegovih simfonij, ki daje vpogled v dolgoletni Lajovčev študij in priprave ob več kot 50-ih izvedbah Mahlerjevih simfonij. V pogovoru se bosta sogovornika dotaknila edinstvenega razumevanja skladateljevega ustvarjalnega pristopa.
Zgodovina zdravstva in medicine na slovenskem I.-V.
Ob izidu četrte knjige Zgodovine zdravstva in medicine na Slovenskem (I-V) bo prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., skupaj z gosti predstavila četrti, predzadnji del (interna medicina, urgentna medicina, paliativna oskrba) te monumentalne enciklopedične izdaje kot tudi celoten projekt.
Preplet fantazije in resničnosti: Pogovor z nagrajenkama
Pogovor z letošnjima dobitnicama nagrad desetnica in večernica, Natašo Konc Lorenzutti in Marjano Moškrič, o tem, kako zgodbe reflektirajo človeške izkušnje. Kako pisatelji s fantazijskimi elementi zrcalijo sodobne izzive in kako literarna fikcija gradi kritičen odnos do resničnega sveta?
Senegačnikova poezija vabi k branju z vsemi čuti. Bralca napelje k izkustvu, v katerem tudi sam deli pesnikovo osebno doživetje in njegov uvid v naravni red stvari. Pesnik nam skuša približati pesem kot človeku lastno govorico in med tančicami prosojnosti kot bližino Presežnega.